ZGODOVINATa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">emailButton


ZGODOVINA, KI JE ZAZNAMOVALA ŠPORTNO DEJAVNOST V SLOVENIJI IN V RENČAH

V Avstro-Ogrski monarhiji je bila leta 1861 sprejeta nova ustava, ki je dovoljevala organiziranost in delovanje v društvih. Možnost so najprej izkoristili Čehi, ki so že leta 1862 v Pragi ustanovili prvo društvo slovanskih narodov Sokol. Ustanovitelj in pobudnik sokolstva je bil dr. Miroslav Tyrš. Glavni cilj društva je bil prebujanje narodne zavesti pri Slovanih. Že leta 1869 je bila v šolah sprejeta telovadba kot obvezen učni predmet za dekleta in fante. Od leta 1883 je bila telovadba obvezna le za fante, dekletom pa so vadbo priporočali in o tem se je odločala vsaka šola sama. 

 miroslav tyrs_thumb  dr. Miroslav Tyrš

  Dr. Viktor Murnik

Ideja se je hitro razširila tudi med slovensko govoreče prebivalstvo. Že naslednje leto so kljub velikim oviram takratne vlade v Ljubljani ustanovili prvo društvo Južni Sokol, ki se je ukvarjalo s športom na Slovenskem. To društvo je odigralo veliko vlogo pri spodbujanju športa in organizaciji drugih sokolskih društev na Slovenskem. Prav član Južnega Sokola dr. Viktor Murnik je v tretjem desetletju delovanja postavil nove temelje slovenske telovadbe, na katerih delujejo društva še danes. Zavedal se je namreč, da brez dobrih strokovno podkovanih ljudi-vaditeljev, ki bi znali prenašati znanje na druge, ne bo uspeha. Zato je leta 1896 ustanovil prvi vaditeljski zbor na Slovenskem, leto kasneje uvedel žensko telovadbo, telovadbo naraščaja in starejših članov, leta 1907 pa je popeljal slovenske telovadce na prvo mednarodno tekmo v Prago. 

Dejavnost se je hitro razširila tudi na Goriško. Že leta 1883 je bilo društvo Sokol ustanovljeno v Gorici. Goriški Sokol je bil zelo aktiven v svoji dejavnosti ter pri pomoči pri organizaciji drugih sokolskih društev na Goriškem. Leta 1913 je Goriška župa (teritorij današnje severne Primorske) štela že 22 društev z 972 člani. Leta 1901 se je v občini Renče, ki je takrat obsegala današnje Renče, Oševljek in Gradišče ustanovilo Čitalniško in tamburaško društvo Renče. To je imelo tudi skupino, ki se je ukvarjala s športom. Ker v Renčah takrat niso mogli dobiti primernih prostorov, so to dejavnost preselili na Gradišče. Tu so vadili v hiši slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. Takoj za tem se je dejavnost preoblikovala v društvo Sokol, ki je pokrivalo dejavnost celotne takratne občine Renče. Vadbo je vodil Franc Duršot iz Renč. Društvo je delovalo do izbruha prve svetovne vojne. Nastopali so na kulturnih in športnih prireditvah v Goriški župi. Sokolska društva so nastopala skupaj s kulturnimi društvi na množičnih prireditvah in pohodih, kjer so ljudje prepevali slovenske pesmi, telovadci pa so izvajali skupinske nastope.

   Franc Duršot

ORZANIZACIJA TELOVADBE MED OBEMA VOJNAMA

Kerševan Franc

Takoj po prvi svetovni vojni se je društvena dejavnost v Renčah nadaljevala. Ustanovili so kulturno društvo Svoboda, ki je imelo tudi skupino, ki se je ukvarjala s športom. Vodil jo je Franc Duršot, ki se je s tem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno. V taki obliki je društvo delovalo do leta 1924, ko so bila s prihodom fašizma ukinjena vsa kulturna društva. Da bi prikrili svojo dejavnost, so tega leta ustanovili Telovadno društvo Renče. Dejavnost se ni bistveno spremenila, le da se je kulturna aktivnost umaknila v ilegalo, razmahnila pa se je športna aktivnost. Moške sta vodila Franc Duršot in Franc Trojer iz Renč, ženske pa Milica Schaup, ki se je preselila v Renče iz Maribora. Vse to je veljalo do prepovedi delovanja slovenskih društev v Italiji. Društvo se je ukvarjalo predvsem s telovadbo. Večje prireditve so bile prepovedane in z delovanjem so se omejevali na domačo občino. Fašisti so nad slovenskimi društvi izvajali vse večji teror, pobijali so člane ter razbijali in uničevali inventar Sokolskih društev. Leta 1927 so s požigom in uničenjem sokolskih telovadnic in inventarja uničili sokolska društva. Leto kasneje pa je bila sprejeta prepoved delovanja le-teh. 

ŠPORTNO DELOVANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI.

Takoj po drugi svetovni vojni so se mladi združevali v športnih aktivnostih. Iz skrivališč so prinesli drog in delno poškodovano bradljo ter v dvorani, ki je sicer služila tudi za druge namene, pričeli z vadbo. Vaditelji so se usposobili na (verjetno prvem povojnem) tečaju v štandrežu novembra leta 1945. Že zgodaj spomladi leta 1946 je bil v Renčah organiziran tečaj za vodnike. Takrat smo v Renčah pridobili prve vodike, ki so bili: Vladimir Krpan (Lado), Svitoslav Vižintin (Svito), Janja Lasič iz Renč in Metod Silič iz Bilj. Vladimir Krpan in Janja Lasič sta bila kasneje prvi načelnik in načelnica društva. S pridobitvijo novih vodnikov se je športna aktivnost precej razmahnila.  

Pripravljali so se na prvomajski nastop leta 1946 v Trstu, ki so se ga masovno udeležili tudi Renčani. Pokazala se je potreba po vedno večji organiziranosti. Tako so spomladi 1947 v marcu ustanovili Fizkulturni aktiv Renče, ki je deloval kot društvo z eno športno panogo. To je bila telovadba, kar je bilo premalo za uradno registracijo društva. Pogoj za ustanovitev je namreč bil, da je društvo moralo gojiti več športnih panog. Ta datum se upošteva kot ustanovitev društva.

Prva predhodna zastava-prapor društva

Članek o ustanovitvi društva

Poleg Renčanov je aktiv združeval mlade tudi iz sosednjih vasi. Vadili so v stari dvorani (današnji kulturni dvorani), kjer je bila vadba že pred drugo svetovno vojno. Imeli so vse telovadno orodje, ki je bilo še iz časa pred drugo svetovno vojno. K organizaciji dejavnosti so pripomogli tudi nekdanji člani Telovadnega društva Renče, ki je delovalo pred drugo svetovno vojno. Z naraščanjem števila članov se je izrazila želja tudi po sodelovanju v drugih športnih panogah: odbojki, atletiki,… Z razširitvijo svoje dejavnosti so si pridobili pravico uradne ustanovitve društva. 10. septembra 1948. leta sta se odvijala ustanovni občni zbor in ustanovitev Fizkulturnega društva Renče. Občnega zbora se je udeležilo veliko mladih ter drugih organizacij iz Renč. Z velikim navdušenjem in podporo so začeli z delovanjem. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Dušan Arčon.

Že od začetka je imelo društvo prvenstveno nalogo pomoč pri vzgoji otrok in šele potem tekmovalne dosežke. Ta miselnost spremlja društvo še danes. S prostovoljnim delom so si zgradili odbojkarsko igrišče. Poleg odbojke, ki je bila takrat v Renčah zelo popularna, in telovadbe, se je veliko vadilo atletiko v kateri so dosegali zelo dobre rezultate na okrajnih prvenstvih (severne Primorska). Kasneje je društvo v svoji sestavi imelo več sekcij: plavalno-vaterpolo, balinarsko, nogometno, košarkarsko, judo in rokometno.  Društvo je štelo zmeraj veliko članov. Iz arhivskih podatkov je v začetku štelo več kot 200 članov. Leta 1974 214  članov, v letu 2003 pa je bilo brez balinarske,  košarkarske, plavalno-vaterpolo in nogometne sekcije 174 članov.

  Prostovoljna gradnja igrišča ob telovadnici

Tekme v plavanju so se odvijale pod mostom.

Leta 1952 so se vsa društva s tako in podobno športno aktivnostjo preimenovala v telesnovzgojna (TVD) društva Partizan in so se združevala v republiško zvezo Partizan Slovenije. V osemdesetih letih pa so se društva preimenovala v društva za rekreacijo in telesno vzgojo (DRTV). Od leta 1996 pa se društvo imenuje Športno društvo Partizan Renče.


POMEMBNI DOGODKI V 60-LETNEM DELOVANJU DRUšTVA

    

  Prehodna društvena zastavica

Pozimi leta 1946 je bil organiziran v dvorani v Renčah tečaj za vaditelje-vodnike kasnejše nosilce športne dejavnosti. Marca leta 1947 (točen datum ni poznan) je bil ustanovljen Fizkulturni aktiv Renče, kar pomeni uradni začetek delovanja društva. Jeseni istega leta je bil ustanovni občni zbor, društvo pa se je imenovalo Fizkulturno društvo Renče. Za predsednika je bil izvoljen Dušan Arčon. Takoj po ustanovitvi smo prejeli prehodno društveno zastavo, ki se je uporabljala do leta 1956.

Leta 1948 so se naši najboljši vaditelji udeležili nastopa na 11. vsesokolskem zletu v Pragi. Jugoslovansko ekipo je sestavljalo 3600 telovadcev iz vseh takratnih republik. Pražani so jih bratsko sprejeli, čeprav je bila sprejeta resolucija informbiroja v predhodnih dneh. Navdušenje nad nastopom naših telovadcev na velikem stadionu v Pragi je bilo nepopisno. Tudi tokrat je šport premagal politiko, saj je občinstvo ocenilo naš nastop kot najboljši. Po nastopu so se vsi hoteli rokovati in se veseliti z našimi športniki, kljub takratni sovražni časopisni propagandi. Tega leta smo v Renčah priredili tudi prvo telovadno akademijo, na kateri je nastopalo okrog 80 pionirjev in pionirk ter mladincev in mladink. 12. septembra je bila ustanovljena plavalno-vaterpolska sekcija, njen prvi predsednik je bil Boris Krpan.

Leta 1951 je društvo ostalo brez telovadnice, kajti dvorano, v kateri so telovadili, so spremenili v kino dvorano. Telovadci pa niso odnehali in pokazali, so vso svojo iznajdljivost, posvečati so se začeli prostim vajam. V teh letih je bil zelo aktiven tov. Karlo Vončina, eden najzaslužnejših organizatorjev telovadbe na Primorskem. V tem času je bil sprejet tudi sklep, da se staro gostilno Brumat preuredi v telovadnico. S pomočjo prostovoljnega dela članov društva, države in široke podpore Renčanov smo dobili 1954. leta za tiste čase zelo uporabno in opremljeno telovadnico. Naša sovaščanka Ana Merljak je tistega leta tekmovala v mnogoboju na državnem prvenstvu v Sarajevu in zasedla 2. mesto.

V letu 1952 se je društvo preimenovalo v TVD Partizan Renče. 17. avgusta istega leta je bila odigrana pod mostom v Renčah, prva vaterpolo tekma na improviziranem igrišču na reki Vipavi. V letih 1953 do 1957 je bilo društvo zelo aktivno. Predvsem so se posvečali vaterpolu in plavanju kot osnovi za ta šport. Gojili so se tudi odbojko, košarko, rokomet, atletiko kros,… Sodelovali so na atletskih tekmovanjih v Novi Gorici, Ljubljani, Kopru, Zagrebu, Nišu, Sarajevu,… Na vseh tekmovanjih pa so posegali po medaljah bodisi ekipno ali posamezno.

Leta 1956 je bil razvit društveni prapor, ki predstavlja simbol društva na tekmovanjih in ga uporabljamo še danes. Ob koncu prvega desetletja delovanja je društvo štelo okrog 164 članov, tudi v kasnejših letih se to število ni bistveno spremenilo. Takrat smo imeli 21 strokovno usposobljenih vaditeljev. Organizirali smo izlete na Trstelj in bili prisotni pri vseh prireditvah, ki so se odvijale v domačem kraju. Prispevali smo k prepoznavnosti našega kraja v takratni republiki in skupni državi Jugoslaviji ter v svetu.

 
 

V naslednjih dveh desetletjih so bile Renče zaznamovane z vaterpolom in drugimi igrami z žogo. Renčani-Renškovci so pridno trenirali pod mostom ter v bazenu pri Meblu in uspehi niso izostali. V letih 1962 in 1963 so bili naši vaterpolisti v kategoriji pionirjev dvakrat zapored prvaki republike Slovenije. Odmevno 3. mesto v plavanju je dosegel Dragan Pahor na državnem prvenstvu Jugoslavije v disciplini 200 m mešano. Velik dosežek je, da so se v tistem času vsi renški otroci pod vodstvom vaditeljev in trenerjev naučili plavati v reki Vipavi.

V letu 1967 se je v Renčah prebudil rokomet. Pod vodstvom Jožeta Smrdelja so Renče takrat organizirale republiško prvenstvo. Renške pionirke so seveda premagale vse ekipe in se kot zmagovalke Primorske lige uvrstile v Slovensko rokometno ligo. Košarka je v tistih časih zaživela predvsem v obliki rekreacije. Leta 1970 se je v okviru društva Partizan ustanovila nogometna sekcija. Pobudnik in njen prvi predsednik je bil Branko Turel. Le-ta pa se je kmalu osamosvojila in sedaj deluje kot samostojen klub. Leta 1973 so na današnji lokaciji zgradili nogometno igrišče, ki je temu športu dalo nov polet.

 Začetki balinanja segajo v leto 1977, ko so se je v okviru društva Partizan osnovala balinarska sekcija. Pobudnik za ustanovitev je bil Ivan Pahor-Nutk. Prvi predsednik pa je bil Angel Mozetič. Z izjemnim trudom, nešteto urami prostovoljnega dela je balinarjem uspelo zgraditi pokrito balinišče, ki lahko gosti tekme na svetovnem nivoju. Tudi balinarska sekcija je prerasla okvire sekcije in kasneje postala balinarski klub. Prirejajo turnirje z mednarodno udeležbo, tekmujejo v upokojenskih, članskih in mladinskih ligah. Največji dosežek je seveda bronasto odličje na mladinskem svetovnem prvenstvu v hitrostnem izbijanju Davida Likarja iz leta 1993. V letu 1977 smo počastili 30. obletnico športa in telesne kulture v Renčah s svečano akademijo.

Leto 1980 je prineslo novo slavje v najlepši kraj na Primorskem. Ekipa članov je v vaterpolu osvojila prvo mesto v republiki Sloveniji, kar je pomenilo neposredno uvrstitev v Jugoslovansko zvezno ligo zahod. Žal je ta vrhunec pomenil, da je ta šport zamrl v Renčah. Vipava je postajala vedno bolj umazana, da kopanje, in treningi v njej niso bili več mogoči.

V letih, od 1982 do 1988 so naši športniki zaradi vidnega propadanja telovadnice telovadili predvsem zunaj. Tudi pouk telesne vzgoje v šoli se je izvajal večinoma zunaj, ob slabem vremenu pa v preurejeni učilnici. Igrali so mali nogomet, tenis, košarko... V teh letih je veliko naših telovadcev sodelovalo na partizanskih mnogobojih v organizaciji športnega društva Partizan iz Nove Gorice. Tudi na teh tekmovanjih so naši tekmovalci praviloma posegali po najvišjih uvrstitvah.

Prišlo je leto 1985, ko je bilo potrebno zaradi dotrajanosti staro telovadnico »na Brumatovem« zapreti. Zopet so se izkazali mladi športniki, predvsem mladinci, in obnovili zunanje koše in igrišče pred zaprto telovadnico. Košarka se je igrala na zdajšnjem parkirišču trgovine Mercator skoraj vsak dan poleti in pozimi v lepem in slabem vremenu. To je bil kraj druženja in zbirališče mladih.

Leta 1986 se je društvo odpovedalo dodeljenim sredstvom za obnovo društvene telovadnice, kar je pomenilo dejansko odpoved lastništvu telovadnice. To je bil eden od pogojev za izgradnjo nove telovadnice. Sredstva, namenjena za obnovo, in prodaja stare telovadnice z zunanjimi igrišči so bila vložena v izgradnjo nove telovadnice ob osnovni šoli. Takrat je bil sprejet dogovor, o posebnem statusu našega društva pri uporabi nove telovadnice.

Leta 1988 je bila zgrajena nova telovadnica ob OŠ Renče, kamor se je preselila dejavnost društva. Tu je društvo dobilo svojo pisarno in sedež. Že takoj ob odprtju so takratni mladinci organizirali vadbo odbojke ki jo je obiskovalo 25 deklet v starosti od 14 do 17 let. Čez nekaj mesecev se je dejavnost še razširila na vadbo odbojke za mlajše pionirke in vadbo splošne telesne vzgoje za mlajše in starejše pionirje. Istega leta je zaradi umazane reke Vipave, prenehala delovati plavalno-vaterpolska sekcija. V tem letu je bilo organiziranih nekaj prijateljskih tekem v odbojki z ekipami iz sosednjih krajev. Med drugim so se naše mladinke udeležile tudi prijateljske tekme v pobratenem Staranzanu. Do konca leta 1989 se je redno izvajala tudi vadba splošne telesne vzgoje. Z odhodom nekaterih nosilcev takratne dejavnosti na služenje vojaškega roka in naslednje leto na fakultete je ta dejavnost do leta 1992 zamrla. Toda šport v Renčah ni zamrl, organizirati se je začela sekcija kotalkarjev, ki je svoje mesto našla prvo v telovadnici nato na plošči ob telovadnici. Z velikim angažiranjem klubskih predstavnikov je klub kasneje na pokritem kotalkališču, prerasel v največjega v Sloveniji.  

Ekipa mladink na prijateljski tekmi v Staranzanu leta 1988 

Leta 1992 se je osamosvojila Balinarska sekcija in se preimenovala v Balinarski klub Renče. Istega leta je ponovno zaživela splošna telovadba v telovadnici z močnim angažiranjem takratnega ravnatelja osnovne šole Jožeta Podbrščka in Dragotina Arčona-Tineta. V telovadnico se je zopet vrnil pravi športni utrip, otroški vrišč in smeh, včasih pa tudi jok. Potrebno je bilo začeti z nova, nakupiti potrebno novo orodje in opremo, privabiti sponzorje, pripraviti program dela, organizirati urnike za vse vadeče...

Leta 1994 je bila obnovljena Športna šola v društvu. Poudarek šole je predvsem na vzgoji otrok skozi športno dejavnost. Na drugem mestu je prijateljstvo, tako v današnjem času zanemarjeno tovarištvo in na koncu šele športni rezultati. V tem letu smo sodelovali tudi na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave z ekipo mlajših dečkov.

Leta 1995 se je osamosvojila nogometna sekcija in se preimenovala v Nogometni klub Renče. Viden napredek je bil dosežen tudi na tekmovalnem področju. Na državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave so bili mlajši dečki ekipno drugi, starejše deklice pa četrte. V športni gimnastiki so mlajši dečki osvojili drugo mesto. Pokazala se je potreba po novih svežih močeh in v tem in naslednjih letih se je v Mozirju izšolala nova generacija vaditeljev.

Leta 1996 se društvo preimenuje v Športno društvo Partizan Renče. Rezultati dobrega dela vseh v društvu so se začeli kazati tudi pri rezultatih. V skokih z male prožne ponjave so ekipno postali mlajši dečki državni prvaki, osvojili pa so tudi vse tri medalje posamezno. Uspešni so bili tudi na tekmovanjih v športni gimnastiki in v akrobatiki. Tudi pri dekletih se je izkazala ekipa starejših deklic. Organizirali smo tečaj za neplavalce v novogoriškem bazenu.

7. 6. 1997 smo v telovadnici OŠ Renče pripravili slavnostno akademijo ob 50. obletnici delovanja društva. Udeleženci so prikazali raznovrstne in zanimive društvene dejavnosti. V tem letu se je občutno povečalo število aktivnih članov društva. Aktivni smo bili na področju rekreacije kot tudi na tekmovalnem področju. Postali smo najmočnejše društvo v gimnastiki na severnem Primorskem. Predvsem smo bili močni v skokih z male prožne ponjave. Osvojili smo dve prvi mesti in eno drugo mesto v ekipni konkurenci ter pet posameznih odličij.

V letu 1998 se je članstvo v društvu še povečalo. Tako smo zabeležili 172 aktivnih članov, od tega v športni šoli 109 članov. Organizirali smo vadbo za cicibane v Bukovici ter vadbo s fizioterapijo za članice. Za najbolj talentirane tekmovalce smo organizirali vadbo 4-krat tedensko. Pripravljali smo tudi vse potrebno za dobavo in montažo manjkajočega orodja. Pripravili smo tudi odmevno točko na prireditvi Veter v laseh—S športom proti drogi na Bevkovem trgu v Novi Gorici.

V letu 1999 smo nabavili nekaj prepotrebnega orodja (akrobatska steza, odrivna deska, blazine). V sklopu praznovanja vaškega praznika mohorjevega smo pripravili dvoboj s Koprskimi gimnastičarkami. Organizirali smo spust po reki Vipavi s kajaki in kanuji in pohod na Trstelj. Poleti smo organizirali priprave in počitnice v Dolenjskih toplicah.

Leta od 2000 do 2002 niso prinesla večjih pretresov v delovanju društva. Organizirali smo vadbo za cicibane do 3 let starosti skupaj s starši. Žal se je zaradi neogrevane telovadnice v zimskem času število otrok prepolovilo. Organizirali smo posebej vadbo za mladinke in mladince ter poskusno odprli oddelek športne šole v Biljah in Braniku. Prvič smo organizirali novoletno telovadno akademijo s prihodom dedka Mraza, ki je obdaril naše vadeče in vaditelje. Odlično smo tudi sodelovali z osnovno šolo in krajevno skupnostjo pri pripravi vaških prireditev. Na tekmovalnem področju so naši tekmovalci dosegali odlične rezultate. Osvojili smo pokal Slovenije v skokih z male prožne ponjave v kategoriji mladink in članic (Neli Sulič) ter v kategoriji mlajših in starejših deklic (Asta Fritz). Organizirali smo odprto prvenstvo Renč v Skokih z male prožne ponjave ter leta 2001 v sodelovanju s ŠD Nova Gorica državno prvenstvo v akrobatiki.

ŠD Partizan Renče postane član Sokolske zveze Slovenije leta 2003. Istega leta smo prvič v zgodovini našega društva samostojno sodelovali na mednarodnem tekmovanju. Ekipa mlajših deklic je nastopala v športni gimnastiki na memorialu Jozefa Pajora v Košicah (Slovaška). Na tekmovalnem področju smo bili tudi to leto zelo uspešni. V akrobatiki, skokih z male prožne ponjave ter v orodni gimnastiki smo osvojili tri državne naslove, tri druga in eno tretje mesto v ekipni konkurenci. Med posamezniki pa dve zlati, tri srebrne in štiri bronasta odličja. Pod okriljem Sokolske zveze Slovenije smo v program umestili tudi tekmovanja za značko bronasti, srebrni in zlati sokolček.

Z ekipo mlajših dečkov smo se v letu 2004 odpravili na mednarodni turnir v Košice. Namen tega srečanja je bil ugotavljanje in primerjanje kvalitete treninga v svetu z našim delom. Če je bil obisk predvsem namenjen nabiranju izkušenj, so naši fantje presenetili in proti pričakovanjem osvojili uvrstitve med prva tri mesta. Organizirali smo 10. odprto prvenstvo Renč v skokih z male prožne ponjave. Spusta po reki Vipavi se je udeležilo več kot 100 navdušencev iz Slovenije in Italije. Na pohodu na Trstelj pa je več kot 500 pohodnikov uživalo v igrah, ki smo jih pripravili.

V letih 2005/2006 se je delo v društvu še izboljšalo. V zimskem času je bila  telovadnica ogrevana. Tudi na mednarodnem tekmovanju v športni gimnastiki v Užgorodu (Ukrajina) so naši fantje presenetili. V preskoku so osvojili prvo (Mak Cattelani), drugo (Blaž Michelizza) in peto mesto (Blaž Klinec). V mnogoboju pa je naš predstavnik Mak Cattelani osvojil peto mesto. Sodelovali smo na nastopu ob 100. obletnici Sokolske zveze Slovenije in za proslavo pripravili večino programa. Udeležili smo se vsesokolskega zleta v Pragi. Prav po zaslugi našega društva je med osemnajstimi zastavami nastopajočih držav plapolala tudi Slovenska. V program vadbe Cicibani 4—5 let smo uvedli tekmovanje za medaljo Miška Eli. Sredi leta 2006 je zaživela tudi domača stran društva in tako pripomogla k boljši informiranosti v društvu z vedno več člani.

V letu 2007 smo praznovali 60 let športnega društva. V okviru praznovanja smo organizirali slavnostno telovadno akademijo in Slovenski sokolski zlet z mednarodno udeležbo. Na prizorišču so nastopili slovenski klubi in društva z raznovrstnimi in pestrimi programi. Sodelovali so tudi predstavniki Srbije in Češke. Dejavnost društva se je v tem letu še razširila. Organizirali smo vadbo za starejše od 20 let z osnovami gimnastike. V vrsto cicibanov starosti 4-5 let se je vključilo več kot 40 otrok. Tudi v ostalih kategorijah se je število članov močno povečalo. V Komnu in Kostanjevici na Krasu smo začeli učiti mlade telovadce in telovadke. Društvo tako v letu 2007 beleži več kot 230 aktivnih članov.

V okviru praznovanj pomembnih obletnic v delovanju društva smo izdali tudi tri publikacije(1977, 1997 in 2007), v katerih je podrobneje opisano delovanje društva. Posebno se je pri pripravi publikacij angažiral Radivoj Pahor. Ob vsaki pomembni prelomnici smo pripravili tudi razstavo, posebno bogata je bila v renškem gradu leta 2007. Od leta 2006 deluje spletna stran z ažurnimi podatki, kjer si lahko obiskovalci ogledajo programe, ki jih ponujamo, in sveže informacije za člane društva in ostale obiskovalce spletne strani.

Tekst in fotografije zbral in uredil Boris Pregelj ob pomoči Dragotina Arčona, Radivoja Pahorja in Borisa Arčona.

     Viri:

 [1] Telovadba na Slovenskem, Drago Stepišnik,  
 [2] Oris zgodovine telesne kulture na slovenskem; Drago Stepišnik,
 [3] Brošura, Trideset let športa in telesne vzgoje v Renčah; Renče, 14. Avgust 1977
 [4] Brošura, 50 let športa in telesne vzgoje v Renčah, Renče; 12. Oktober 1997
 [5] Brošura, Šport in telesna vzgoja v Renčah, Ob 60-letnici športnega društva Partizan; Renče, 19. Maj 2007
 [6] Goriški zbornik 1957;
 [7] časopis Nova Gorica;
 [8] Milo Vižintin, Rudi Trojer iz Renč (izvleček iz diplomske naloge Mije Ušaj iz Mirna),
 [9] Po spominih in pripovedovanjih naslednjih oseb: Vladimir Krpan, Jože Krpan, Dragotin Arčon-Tine, Radivoj Pahor, Boris Arčon in Boris Pregelj.

Števec obiskov

171936

Napovednik

V soboto 21. oktobra bomo v Renčah organizirali tekmo za pokal Slovenije v športni gimnastiki v programu GZV.